Za zdravo sedenje

Fizična aktivnost je zdravilo za hiperaktivnost

  • Fizična aktivnost ni samo zdrava, ampak nam pomaga tudi pri koncentraciji in učenju. Za mlajše kot tudi za starejše aktivne učence sta ključna dejavnika zabava in fleksibilnost, ki poskrbita za motivacijo, spodbujanje in ohranjanje zanimanja.
  • Pomaga tudi pri koncentraciji in učenju
  • Nudi fleksibilnost
  • Pomoč za otroke ki imajo ADHD sindrom
  • Izboljšuje kognitivno uspešnost
  • V strokovni reviji Pediatrics (2014) je bila objavljena študija, ki je vključevala otroke z ADHD, ki so sodelovali v programu pogostejšega in rednega gibanja. Študija je pokazala, da se je tem otrokom izboljšala tako kognitivna uspešnost kot delovanje možganskih funkcij. Prof. Charles Hillman torej poudarja, da telesna aktivnost pozitivno vpliva na razvoj možganov.

Ohranja zdravje

  • Bolečina v vratu in hrbtenici nas opozori, da prihaja do poškodb. Za nekatere bolezni, ki jih povzroča statično sedenje opozoril ni, saj se znaki pojavijo ko je to že prepozno.
  • Krepi zdravje
  • Zmanjšuje tveganja za povišan krvni tlak
  • Povečuje prekrvavitev in s tem oksigenacijo mišic
  • Zmanjšuje tveganja za povišan krvni sladkor
    Dolgotrajno sedenje je povezano z raznimi zdravstvenimi težavami kot so debelost, povišan krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi. Nekateri pa celo poudarjajo, da je lahko dolgotrajno sedenje eden izmed vzrokov za nastanek kardiovaskularnih bolezni.

Dobro počutje

  • V času človekovega razvoja so se naši predniki soočali s prostorskimi pogoji, ki so jim nenehno predstavljali fizične, duševne, čustvene in družbene izzive. Nastalo prilagodljivo vedenje je zgodba o uspehu človeške fiziologije. Kot vrsta zagotovo ne bi preživeli, če bi sedeli mirno.
  • Pozitivna čustva
  • Um, telo in duša v ravnovesju
  • Redna sprememba drže
  • Dinamično prožnost = zdrava ergonomija
    Uspešno učenje vključuje telo, um in dušo. Med človekovim dojemanjem okolja (čutna stimulacija), čustvenimi reakcijami in počutjem je močna povezava – kar je najpomembnejša gonilna sila delovanja. Pozitivni učinki telesnih čutnih organov pa se lahko razvijejo le, če jih redno stimuliramo. Tako kot naše oči potrebujejo dnevno svetlobo in nos nosi svež zrak, tudi občutek za ravnovesje, skupaj s senzorji mišic in gibanja, potrebuje redne spremembe drže in gibanja.

Aktivno sedenje

  • Aktivno sedenje aktivira hrbtne in trebušne mišice, saj za ohranjanje ravnotežja aktiviramo večino mišic telesa. Osrednji gibalni center je medenica, s pomočjo katere se aktivira celotni mišični in skeletni sistem. Tako ostanejo hrbtenica, ramena in vrat sproščeni, krvni obtok pa je stimuliran.
  • Razbremeni ramena in vrat
  • Aktivira hrbtne in trebušne mišice
  • Izboljša mišični tonus
  • Zadovoljuje potrebo po gibanju
  • Prednosti aktivnega sedenja:
    • Dinamična obremenitev ter sproščanje notranjih organov
    • Premiki hrbtenice so redni in raznoliki
    • Aktivira se več kot 100 sklepov hrbtenice
    • Krepitev kompleksnih hrbtnih mišic
    • Krvni obtok in s tem povezana dobava kisika sta optimalna
    • Podpora pri presnovi maščob in sladkorja
    • Možganski procesi potekajo hitreje in s tem povezana koncentracija in pozornost sta povečani
    • Spreminjanje telesne drže
    • Medvretenčnim ploščam se konstantno dobavljajo hranila

Pasti dolgotrajnega sedenja

  • Dobro sedenje, ki je kratkoročno sproščujoče in zdravo, je srednjeročno in dolgoročno neprimerno. Zato mora stol omogočati čim več ergonomije – s čim večjo dinamiko.
  • Bolečine v hrbtu
  • Bolezni srca
  • Izrabljeni sklepi
  • Poškodovane medvretenčne ploščice
  • Izognite se pastem dolgotrajnega sedenja!
  • V enem kosu naj ne bi sedeli:
    • otroci od 6. do 10. leta več kot 5 minut 
    • najstniki od 11. do 15. leta več kot 15 minut
    • najstniki in starejši od 16 let več kot 20 minut 

Priporočila za šolski dan

  • Naš življenjski stil se je spremenil do te mere, da je sedenje postalo naša rutina. Mnogi znanstveniki dolgotrajno sedenje povezujejo z raznimi zdravstvenimi težavami kot so debelost, povišan krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi.
  • Aktivno sedenje
  • Učenje v gibanju
  • Delo stoje
  • Učenje na tleh za mlajše
  • Ergonomski strokovnjak Dieter Breithecker, ki se ukvarja s področjem ergo dinamike, priporoča:
    • 50 % sedenja (aktivno sedenje)
    • 30 % stanja (mize za delo stoje)
    • 20 % gibanja (učenje v gibanju)